Kompleks baročnih zgradb

Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena po načrtih arhitekta Franza Antona Pilgrama med letoma 1748 in 1779 v čistem baročnem slogu. Temeljni kamen za cerkev je bil položen 14. avgusta 1748, toda gradbena dela so potekala tako hitro, da so lahko že pred zaključitvijo del, leta 1764 – ob 100. obletnici monoštrske bitke – opravili blagoslovitev cerkve. Cerkev je blagoslovil opat Fritz Alberik, naslednik tedaj že pokojnega opata Roberta Leeba. Slovesna posvetitev cerkve je bila 16. marca 1779, ki jo je vodil prvi sombotelski škof, Janos Szily. Med freskami izstopa freska, ki prikazuje zmago krščanske vojske nad Turki pri Monoštru in je delo slikarja Štefana Dorffmeistera. Sliko glavnega oltarja in stranskih oltarjev je naslikal Matthias Gusner, laični brat. Kipi v cerkvi pa so delo Jožefa Schnitzerja. Bogato okrašen kor z dvajsetimi sedeži, lepo izdelane cerkvene klopi in omare za mašne obleke v zakristiji je 40 let izdeloval laični brat Kaspar Schrezenmayer. V cerkvenem zvoniku visi največji zvon zahodne Madžarske, ki tehta približno 400 kg. Vrata iz kovanega železa izvirajo iz leta 1791.

Temeljni kamen samostana – danes je to stavba mestne hiše – je bil položen leta 1740, v sobe pa so se člani cistercijanskega reda vselili že leta 1746. Po načrtih Franza Antona Pilgrama bi stavba bila simetrična zgradba, kar pomeni, da tudi na severni strani cerkve bi bilo zgrajeno eno krilo samostana. Ta ideja ni bila uresničena, saj je med gradnjo zmanjkalo denarja, tako so lahko zgradili samo južno krilo samostana.