Zgodovina

Monošter leži v skrajnem jugozahodnem delu Madžarske, na samem vhodu v Stražno krajino (Őrség) in ob sotočju reke Rabe in rečice Lapincs/Lapinč. Danes je ena izmed najhitreje razvijajočih naselij v Železni županiji. Večina prebivalcev je Madžarov, toda v precejšnem številu živijo tu tudi Slovenci in Nemci. Naselje je leta 1183 ustanovil kralj Bela III., ko je iz francoskega Trois Fontainesa v Monoštru naselil cistercijanske menihe, za njih dal sezidati samostan, ki so ga poimenovali po bavarskem škofu sv. Gotthardu.

Ob samostanu je nastala pristava, kjer je do leta 1350 deloval fevdalni sistem kmetijstva. Naselje je 300 let bilo last družine Széchy. Trdnjavo, ki jo je obdajal vodni jarek, je leta 1391 dal sezidati palatin oz. volilni knez Miklós Széchy, nato so gradnjo nadaljevali Zrinyijevi ter družina Batthyányi.

Margit Széchy je leta 1556 izgnala cistercijane, nato pa so samostan in tudi trdnjavo v času Bocskaijeve vstaje avstrijski vojaki razstrelili in tako je redovniško življenje prenehalo obstajati za dolgo časa. Monoštrska bitka proti Turkom leta 1664 ni vplivala le na politiko Madžarske, temveč tudi na usodo takratne Evrope. Krščanska vojska pod vodstvom generala Montecuccolija se je 1. avgusta 1664 spopadla s turško vojsko, ki jo je vezir Ahmed Köprülü vodil proti Dunaju. Odločilni trenutek sedem ur trajajoče bitke je bil ta, ko je med begom na tisoče Turkov utonilo v narasli reki Rabi. Žal, v vasvárskem miru to prednost iz zmage jim ni uspelo izkoristiti. Po izgradnji železniške proge do Graza, se je začel tudi gospodarski razvoj Monoštra. Mesto se je hitro povezalo z razvitejšo štajersko pokrajino in z Kisalföldom. Ta povezava je povzročila neverjetno hiter gospodarski in socialni razvoj Monoštra do konca 1800. Drug za drugim so se odpirali industrijski obrati in tovarne (tovarna igrač, tobačna tovarna, tovarna ur, tovarna svile, tovarna kos). Gospodarskemu razvoju so sledile tudi družbene spremembe: zgradile so se izobraževalne, zdravstvene ustanove, civilne organizacije so se okrepile. Do konca prvega desetletja 20. stoletja je Monošter postal živahno mestece in je lahko trdila, da ima najrazvitejšo industrijo v županiji.

Pomembno vlogo pri razvoju Monoštra je imel Kálmán Széll, ki je bil parlamentarni poslanec tega območja. Pozneje je nadaljnji razvoj mesta podpiral kot minister in ministrski predsednik. Zlato obdobje mesta se je končalo po prvi svetovni vojni s podpisom mirovne pogodbe v Trianonu. Večji del širše okolice je bil priključen drugim državam. V obdobju med dvema vojnama je razvoj mesta stagniral, z začetkom socializma pa je razvoj mesta začel usihati. Monošter niso razvijali in njene ustanove so postopoma preselili.

Spremembe na bolje so se začele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Ob  800. obletnici ustanovitve opatije, leta 1983, je kraj ponovno dobil naziv mesta. Sprememba političnega sistema je pomenila pravi preobrat za razvoj mesta. Stiki, ki so več deset let bili prekinjeni, so ponovno zaživeli. To je najprej pokazalo pozitivne rezultate na področju kulture in športa, kmalu pa so se rezultati pokazali tudi v gospodarstvu. Ugodna zemljepisna lega Monoštra in razvita industrijska kultura sta začela privlačiti tudi tuje vlagatelje.

Vodstvo mesta je spoznalo svojo zgodovinsko priložnost in začelo izvajati obsežno infrastrukturo in program industrijskega razvoja. V devetdesetih letih dvajsetega je bil ustanovljen čezmejni industrijski park Monošter - Heiligenkreuz, ki danes zagotavlja delovna mesta za več kot 3000 ljudi. Vzporedno z industrijskim razvojem se je širila tudi institucionalna mreža, obnovili so se izobraževalni, zdravstveni in kulturni objekti. Razcvetela se je tudi trgovina v Monoštru, maloprodajalne in gostinski lokali so v mestu in okolici rastli kot gobe po dežju. V ozadju razvoja trgovine in nekaterih storitev je bil nakupovalni turizem avstrijskih in slovenskih kupcev.

Pomen nakupovalnega turizma se je do danes bistveno zmanjšal. Monošter in regija se morata razvijati v smeri visoko kakovostnega turizma in drugih storitev. Za to so dane vse možnosti, saj mesto in regija se z turizmom ukvarjata organizirano.