Turizem

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena po načrtih arhitekta Franza Antona Pilgrama med letoma 1748 in 1779 v značilnem baročnem slogu. Temeljni kamen za cerkev je bil položen 14. avgusta 1748, toda gradbena dela so potekala tako hitro, da so lahko že pred zaključitvijo del, leta 1764 opravili blagoslovitev cerkve. Cerkev je blagoslovil opat Fritz Alberik, naslednik tedaj že pokojnega opata Roberta Leeba. Napis na kamnitem pročelju cerkve sporoča, da je gradnjo začel opat Leeb, končal pa njegov naslednik, opat Alberik. Slovesna posvetitev cerkve je bila 16. marca 1779, ki jo je vodil prvi sombotelski škof, Janos Szily. Vrata iz kovanega železa izvirajo iz leta 1791.

Med freskami izstopa freska, ki prikazuje zmago krščanske vojske nad Turki pri Monoštru in je delo avstrijskega slikarja Štefana Dorffmeistera (1725-1797), ki je večinoma slikal na Madžarskem. Po cistercijanski tradiciji slika na glavnem oltarju prikazuje Marijino vnebovzetje. Sliko glavnega oltarja in stranskih oltarjev je naslikal Matthias Gusner (1694-1772).

Kipi v cerkvi pa so delo cistercijanskega kiparja, Jožefa Schnitzerja (1707-1769) iz Heiligenkreuza pri Dunaju. Prve orgle za cerkev so bile narejene v delavnici graškega orglarja Ferdinanda Schwartza leta 1764. V prvotni baročni omari je od leta 1987 nova mehanika, ki so jo vgradili delavci budimpeštanske tovarne orgel "Aquincum".

Posebno pozornost si zasluži prižnica z umetniškimi rezbarijami. Bogato okrašen kor z dvajsetimi sedeži, lepo izdelane cerkvene klopi in omare za mašne obleke v zakristiji je 40 let izdeloval laični brat Kaspar Schrezenmayer. Na hodniku zakristije so v steno vzidani nagrobni kamni iz srednjeveške in renesančne dobe.

 

V cerkvenem zvoniku visi največji zvon zahodne Madžarske, ki tehta približno 400 kg.

Facebook